Eva Kranjec

Pri vključevanju umetne inteligence (UI) v izobraževanje je nujno upoštevati etična načela ter ohranjati strokovno presojo generiranih izidov. Namen prispevka je predstaviti primer pedagoške aktivnosti, v kateri so študenti, bodoči razredni učitelji, z uporabo UI obravnavali razvojnopsihološko vsebino ter razvijali razumevanje značilnosti socialnega vedenja otrok, kritično presojo razlag in etično občutljivost. Aktivnost je bila zasnovana v dveh delih: analiza hipotetičnih primerov brez uporabe UI in analiza istih primerov z uporabo generativnih orodij UI. Takšna zasnova je omogočila primerjavo lastnih razlag z UI-generiranimi izhodi ter refleksijo njihovih prednosti in omejitev. Rezultati kažejo, da študenti prepoznavajo uporabnost UI pri strukturiranju in ponazarjanju teoretičnih konceptov, hkrati pa opozarjajo na tveganja, kot so posploševanje, stereotipne interpretacije in napačno sklepanje. Ob tem poročajo tudi o nižjem zaupanju v lastno sposobnost kritičnega preverjanja UI-generiranih vsebin ter prepoznavanja situacij, v katerih so odgovori manj zanesljivi. Prispevek poudarja pomen odgovorne rabe UI, jasnih smernic ter sistematičnega razvijanja kritične in etične presoje v začetnem izobraževanju bodočih učiteljev.

This study examined lower secondary students’ self-reported use of generative artificial intelligence (GenAI) for schoolwork across four modalities (text, image, audio, and video), and tested how attitudes grounded in the Technology Acceptance Model (TAM) and the Unified Theory of Acceptance and Use of Technology (UTAUT) relates to usage. A total of 312 grade 7–9 students from Slovenian primary schools participated in the study. The final analytic sample comprised 229 students (47.2% female; M_age = 13.2 years) who reported at least minimal familiarity with GenAI. Students completed an online questionnaire assessing frequency of tool use and five attitude components (teacher support, perceived usefulness, perceived ease of use, experience, and attitudes toward learning with GenAI). Text generation tools were used more frequently than image, audio, or video generation tools. Text tool use was higher among ninth graders than seventh and eighth graders. Text tool use correlated positively with perceived usefulness, perceived ease of use, and experience, and negatively with attitudes toward learning with GenAI. In multiple regression, only perceived usefulness uniquely predicted text tool use, with attitudes explaining 13.7% of variance. Findings indicate that GenAI uptake is currently text-centric and primarily associated with perceived usefulness/performance expectancy, while perceived teacher support (facilitating conditions) shows weak links to use.

Monografija predstavlja prvo celovito in sistematično analizo stanja uporabe generativne umetne inteligence (GEN-UI) v izobraževanju v Sloveniji. Raziskava, strukturirana skozi enajst tematskih področij, zajema različne deležnike vzgojno-izobraževalnega sistema na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Vsebina ponuja poglobljen vpogled v vrste, pogostost in namene uporabe GEN-UI v osnovnih, srednjih šolah ter fakultetah. Obravnavani so izzivi, s katerimi se srečujejo deležniki pri uporabi GEN-UI, etična vprašanja ter pedagoške priložnosti, ki jih omogočajo orodja GEN-UI. Analizirane so tudi potrebe po usposabljanju, zaznane tehnične omejitve ter predlogi za optimizacijo uporabe GEN-UI v pedagoških procesih. Poseben poudarek je namenjen percepciji vpliva GEN-UI na različne vidike vzgojno-izobraževalnega dela, vključno z organizacijsko podporo, zaznanimi koristmi, uporabniško izkušnjo ter doživljanjem procesov učenja, poučevanja in vodenja ob uporabi GEN-UI. Monografija predstavlja pomemben znanstveni in strokovni doprinos k področju edukacijskih ved ter nudi dragocene usmeritve za oblikovanje strateških politik in odločitev na področju vzgoje in izobraževanja v prihodnosti.

Medvrstniško nasilje ima lahko številne posledice, med katerimi sta tudi znižana raven učne zavzetosti in učne uspešnosti. Čeprav je negativna povezanost med vpletenostjo v medvrstniško nasilje in učno uspešnostjo dobro dokumentirana, mehanizmi te povezave še niso povsem pojasnjeni. V tem poglavju povzemamo dosedanja spoznanja o povezanosti teh spremenljivk, s poudarkom na sodobnih modelih, ki v kontekstu medvrstniškega nasilja pojasnjujejo pomen interakcijo učenčevih značilnosti z značilnostmi njegovega okolja. Prikazujemo tudi preliminarne rezultate analize povezanosti med različnimi vidiki vključenosti v medvrstniško nasilje, učno zavzetostjo in uspešnostjo pri slovenskih učencih osmih in devetih razredov skozi tri časovne točke merjenja. Naše ugotovitve potrjujejo pretekle raziskave in predstavljajo pomembno izhodišče za nadaljnje proučevanje kompleksnejših moderacijskih in mediacijskih modelov, ki prispevajo k razvoju ustreznih programov za spoprijemanje z medvrstniškim nasiljem.

Medvrstniško nasilje se pojavlja v socialnem kontekstu, zato je nujno, da ta pojav proučujemo v samem okolju, v katerem do njega prihaja. To poglavje predstavlja del izsledkov kvalitativne študije, ki je nastala v sklopu projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. Njen namen je bil preveriti, kakšne poglede imajo učenci, učitelji in svetovalni delavci na gradiva, ki so nastala v sklopu projekta in so namenjena preprečevanju ter odzivanju na medvrstniško nasilje, obenem pa raziskati njihov širši pogled na to tematiko. V fokusnih skupinah je sodelovalo 19 učencev, 20 učiteljev in šest svetovalnih delavk. Tematska analiza zbranih podatkov je pokazala, da udeleženci predstavljena gradiva dojemajo kot smiselna in pomembna. Pri preprečevanju nasilja prepoznavajo pomen socialno-čustvenega učenja, zlasti krepitve odnosnih kompetenc. Zbrani rezultati kažejo na pomen skupnega delovanja vseh zaposlenih pri vzpostavljanju šolske kulture, ki si prizadeva za varno in spodbudno učno okolje ter se ustrezno odziva na medvrstniško nasilje.

This study examined predictive relations of executive functions (EFs) with academic achievement in adolescents over a one-year period. One hundred and thirty-seven adolescents (53.3% girls, mean age 12.4 years) participated at T1, and 135 (51.8% girls) at T2. The Stroop Colour-Word, Backward Digit Span, and Trail Making Test were used to assess inhibition, working memory, and cognitive flexibility. Teachers provided data on the students’ academic achievement. Results showed that a higher working memory span and a lower ratio score on Trail Making Test significantly predicted overall academic achievement and mathematics grades. In addition, a higher working memory span was associated with better grades in Slovenian language at T1, while cognitive flexibility predicted the respective grades at T2. However, no significant relationship was found between Stroop interference and academic achievement. The findings are discussed in the context of previous studies, and recommendations are made for improving EFs in the school context.

Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoli poglobljeno predstavlja pojav medvrstniškega nasilja in njegove dejavnike. V priročniku so prav tako predstavljene ključne ugotovitve kvantitativne in kvalitativne raziskave, ki jo je raziskovalna skupina izvedla v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. V priročniku so predstavljene z dokazi podprte smernice za preprečevanje in odzivanje na medvrstniško nasilje, namenjene učiteljem, svetovalnim delavcem in ostalim strokovnim delavcem ter učencem na osnovnih šolah. Predstavljeni so tudi primeri dobrih praks.

Nova obzorja v predmetno specifičnem izobraževanju: Raziskovalni vidiki predmetnih didaktik. V zadnjih treh desetletjih so se na področju predmetno specifičnega izobraževanja razvile različne raziskovalne metode. Predmetne didaktike so utrdile svoj položaj med znanostmi, seveda vsaka na svoj način in z lastnim tempom. Znanstvena monografija Nova obzorja v predmetno-specifičnem izobraževanju vsebuje celovite in poglobljene raziskave znotraj predmetnih didaktik, ki jih je napisalo več avtorjev iz Slovenije, Hrvaške, Slovaške in Češke. Monografija predstavlja za razsikovalce s tega področja pomembne nove ideje in dogajanja. Odseva tako raznolikost raziskovalnih vprašanj na tem področju kot tudi vrsto metod, ki se uporabljajo za njihovo raziskovanje. Monografija je sestavljena iz štirih tematskih delov: STEM izobraževanje, izobraževanje na področju športa in umetnosti, izobraževanje na področju družboslovja in humanistike in pedagogika. Upamo, da bo monografija prispevala nove informacije in znanja k razvijajočemu se, vendar izjemno pomembnemu področju raziskovanja.