Danica Avsec
Research Subjects
Danica Avsec has a total of 22 co-authors. Here are the top co-authors by number of shared publications:
- Alan B. Leichtman
Arbor Research Collaborative for Health Ann Arbor Michigan USA
1 shared publication - Ana França
Portuguese Institute for Blood and Transplantation Lisbon Portugal
1 shared publication - Arantxa Quiralte
Donation and Transplantation Institute (DTI) Barcelona Spain
1 shared publication - Aurora Navarro
1 Oganització Catalana de Trasplantaments (OCATT), Barcelona, Spain
1 shared publication - Chloe Ballesté
Donation and Transplantation Institute, Barcelona, Spain
1 shared publication - Elisa Vera
Donation and Transplantation Institute (DTI) Barcelona Spain
1 shared publication
Latest Publications
- Open Access
- 24 August 2021
- Published by Wiley in Clinical Transplantation
- Vol. 35 (10) , e14470
Leadership, management, quality, and innovation in organ donation: 2019 Kunming recommendations for One Belt & One Road countries
The findings and recommendations of the 2019 consensus conference in organ donation, held in Kunming, China, are here reported. The main objective of the conference was to gather relevant information from experts involved in the field. The data and opinions provided allowed to propose a series of recommendations for “One Belt & One Road Countries” on how to achieve self‐sufficiency in organ donation. Leadership in organ donation should be results‐oriented and goal‐driven based on the principles of excellence, empowerment, and engagement, providing the means, resources, and strategies necessary to reach the goal in earnest. Management includes good governance and transparency of a national registry of patients in the waiting list, donors, transplants, transplant teams, quality, and safety programs with continuous educational training of health care professionals. Mandatory monitoring, auditing and evaluation of quality must be incorporated into donation practices as relevant points in innovation, as well as the adoption of already established and novel processes and technologies. Achievement of self‐sufficiency in organ donation is a crucial step to fight against transplant tourism and to prevent organ trafficking. Based on recommendations arising from the conference, each country could review and develop individualized action plans adjusted to its own circumstances and reality.
- 24 August 2021
- Published by Wiley in Clinical Transplantation
- Vol. 35 (10) , e14470
Open AccessLeadership, management, quality, and innovation in organ donation: 2019 Kunming recommendations for One Belt & One Road countries
The findings and recommendations of the 2019 consensus conference in organ donation, held in Kunming, China, are here reported. The main objective of the conference was to gather relevant information from experts involved in the field. The data and opinions provided allowed to propose a series of recommendations for “One Belt & One Road Countries” on how to achieve self‐sufficiency in organ donation. Leadership in organ donation should be results‐oriented and goal‐driven based on the principles of excellence, empowerment, and engagement, providing the means, resources, and strategies necessary to reach the goal in earnest. Management includes good governance and transparency of a national registry of patients in the waiting list, donors, transplants, transplant teams, quality, and safety programs with continuous educational training of health care professionals. Mandatory monitoring, auditing and evaluation of quality must be incorporated into donation practices as relevant points in innovation, as well as the adoption of already established and novel processes and technologies. Achievement of self‐sufficiency in organ donation is a crucial step to fight against transplant tourism and to prevent organ trafficking. Based on recommendations arising from the conference, each country could review and develop individualized action plans adjusted to its own circumstances and reality.
- Open Access
- 4 March 2019
- Published by Slovenian Medical Association in Slovenian Medical Journal
- Vol. 88 (1-2) , 3-20
Vloga Zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant v donorskem programu
Presaditev organov je postala uveljavljena metoda zdravljenja odpovedi organa, v nekaterih primerih predstavlja celo edini učinkovit način zdravljenja. S pospešenim razvojem transplantacijske medicine v svetu so se uveljavili trije glavni modeli dejavnosti – španski, ameriški in mešan model. V Sloveniji smo se pri razvoju organizacije dejavnosti oprli na španski model. Leta 2002 je z delovanjem pričel Zavod Republike Slovenije za presaditev organov in tkiv Slovenija-transplant, ki predstavlja osrednjo državno institucijo v donorski in transplantacijski dejavnosti. Obe veji dejavnosti sta povezani v nacionalno mrežo, ki vključuje 11 donorskih bolnišnic, transplantacijski center in Center za tipizacijo tkiv. Najpomembnejšo vlogo v dejavnosti imajo donorske bolnišnice z bolnišničnimi transplantacijskimi koordinatorji, ki skrbijo za aktivno izvajanje postopkov za darovanje. Za usklajevanje vseh ravni dejavnosti so zadolženi centralni transplantacijski koordinatorji. Slovenija-transplant z izvajanjem različnih dejavnosti zagotavlja učinkovit donorski program in kakovost ter varnost pridobljenih in presajenih organov. Zagotavlja tudi strokovni nadzor in izdaja strokovne smernice. Posebno pozornost namenja izobraževanju in usposabljanju zdravstvenega osebja na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti kot tudi izobraževanju in ozaveščanju drugih javnosti. Število umrlih darovalcev v Sloveniji od leta 1998 narašča. Po številu umrlih darovalcev na milijon prebivalcev in po deležu odklonitev smo primerljivi z uspešnejšimi evropskimi in drugimi državami. Takšni rezultati kažejo na zaupanje javnosti v donorsko dejavnost in v Slovenija-transplant kot institucijo. Prihodnost donorskega programa predstavljajo etični kodeksi in smernice, ki bolnika v paliativni oskrbi ali oskrbi ob koncu življenja obravnavajo tudi kot možnega mrtvega darovalca. Tudi v Sloveniji je že bila dana pobuda za vključitev takšnega pristopa v etični kodeks.
- 4 March 2019
- Published by Slovenian Medical Association in Slovenian Medical Journal
- Vol. 88 (1-2) , 3-20
Open AccessVloga Zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant v donorskem programu
Presaditev organov je postala uveljavljena metoda zdravljenja odpovedi organa, v nekaterih primerih predstavlja celo edini učinkovit način zdravljenja. S pospešenim razvojem transplantacijske medicine v svetu so se uveljavili trije glavni modeli dejavnosti – španski, ameriški in mešan model. V Sloveniji smo se pri razvoju organizacije dejavnosti oprli na španski model. Leta 2002 je z delovanjem pričel Zavod Republike Slovenije za presaditev organov in tkiv Slovenija-transplant, ki predstavlja osrednjo državno institucijo v donorski in transplantacijski dejavnosti. Obe veji dejavnosti sta povezani v nacionalno mrežo, ki vključuje 11 donorskih bolnišnic, transplantacijski center in Center za tipizacijo tkiv. Najpomembnejšo vlogo v dejavnosti imajo donorske bolnišnice z bolnišničnimi transplantacijskimi koordinatorji, ki skrbijo za aktivno izvajanje postopkov za darovanje. Za usklajevanje vseh ravni dejavnosti so zadolženi centralni transplantacijski koordinatorji. Slovenija-transplant z izvajanjem različnih dejavnosti zagotavlja učinkovit donorski program in kakovost ter varnost pridobljenih in presajenih organov. Zagotavlja tudi strokovni nadzor in izdaja strokovne smernice. Posebno pozornost namenja izobraževanju in usposabljanju zdravstvenega osebja na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti kot tudi izobraževanju in ozaveščanju drugih javnosti. Število umrlih darovalcev v Sloveniji od leta 1998 narašča. Po številu umrlih darovalcev na milijon prebivalcev in po deležu odklonitev smo primerljivi z uspešnejšimi evropskimi in drugimi državami. Takšni rezultati kažejo na zaupanje javnosti v donorsko dejavnost in v Slovenija-transplant kot institucijo. Prihodnost donorskega programa predstavljajo etični kodeksi in smernice, ki bolnika v paliativni oskrbi ali oskrbi ob koncu življenja obravnavajo tudi kot možnega mrtvega darovalca. Tudi v Sloveniji je že bila dana pobuda za vključitev takšnega pristopa v etični kodeks.