Simona Šinko
Research Interests
Simona Šinko has a total of 2 co-authors. Here are the top co-authors by number of shared publications:
- Andrej Lisec
Faculty of Logistics, University of Maribor, 3000 Celje, Slovenia
2 shared publications - Primož Bencak
Faculty of Logistics, University of Maribor, Mariborska cesta 7, SI-3000 Celje, Slovenia
1 shared publication
Latest Publications
- Open Access
- 9 November 2022
- Published by University of Maribor
- p. 125-154
Potrošnja lokalno pridelane hrane v Sloveniji v času ukrajinske krize
Po pandemiji COVID-19 svet ponovno pretresajo izredni dogodki, tokrat v povezavi z ukrajinsko krizo. Ta se odraža na različnih področjih naših življenj, še najbolj pa se v Sloveniji odraža v visokih cenah življenjskih potrebščin in energentov. Zaradi visokih cen le-teh, gnojil in pomanjkanja ter omejitve izvoza nekaterih dobrin so se cene hrane bistveno zvišale glede na raven pred ukrajinsko krizo. Čeprav zavržena količina hrane na prebivalca po podatkih Statističnega Urada Republike Slovenije (SURS) za leto 2020 še vedno dosega okoli 68 kg na prebivalca na leto, se potrošniki začenjamo zavedati pomena dostopa do kakovostne hrane. Slovenija je že tradicionalno orientirana v pridelavo lokalnih živil, zadnja kriza s pandemijo COVID-19 pa je pomen lokalne samooskrbe samo še poglobila. Potrošniki se zavedajo, da so, zaradi prisotnih pretresov in nestabilnosti na trgih, lokalno pridelana živila vedno pomembnejša. S pojavom spletnih tržnic, ki so se razmahnile v času pandemije COVID-19, pa smo naredili korak bližje k digitalizaciji v kmetijstvu. Prav tako nas je zanimalo, ali se potrošniki sedaj bolj odločajo za nakup lokalnih živil preko spletnih tržnic.V članku predstavljamo raziskavo, izvedeno v oktobru 2022, s katero smo želeli preveriti, kakšen je odnos do lokalno pridelane hrane v Sloveniji v času ukrajinske krize in ali so se, glede na predhodne raziskave glede na čas pandemije COVID-19, navade kaj spremenile.
- 9 November 2022
- Published by University of Maribor
- p. 125-154
Open AccessPotrošnja lokalno pridelane hrane v Sloveniji v času ukrajinske krize
Po pandemiji COVID-19 svet ponovno pretresajo izredni dogodki, tokrat v povezavi z ukrajinsko krizo. Ta se odraža na različnih področjih naših življenj, še najbolj pa se v Sloveniji odraža v visokih cenah življenjskih potrebščin in energentov. Zaradi visokih cen le-teh, gnojil in pomanjkanja ter omejitve izvoza nekaterih dobrin so se cene hrane bistveno zvišale glede na raven pred ukrajinsko krizo. Čeprav zavržena količina hrane na prebivalca po podatkih Statističnega Urada Republike Slovenije (SURS) za leto 2020 še vedno dosega okoli 68 kg na prebivalca na leto, se potrošniki začenjamo zavedati pomena dostopa do kakovostne hrane. Slovenija je že tradicionalno orientirana v pridelavo lokalnih živil, zadnja kriza s pandemijo COVID-19 pa je pomen lokalne samooskrbe samo še poglobila. Potrošniki se zavedajo, da so, zaradi prisotnih pretresov in nestabilnosti na trgih, lokalno pridelana živila vedno pomembnejša. S pojavom spletnih tržnic, ki so se razmahnile v času pandemije COVID-19, pa smo naredili korak bližje k digitalizaciji v kmetijstvu. Prav tako nas je zanimalo, ali se potrošniki sedaj bolj odločajo za nakup lokalnih živil preko spletnih tržnic.V članku predstavljamo raziskavo, izvedeno v oktobru 2022, s katero smo želeli preveriti, kakšen je odnos do lokalno pridelane hrane v Sloveniji v času ukrajinske krize in ali so se, glede na predhodne raziskave glede na čas pandemije COVID-19, navade kaj spremenile.
- 10 November 2021
- Published by University of Maribor
- p. 157-194
Potrošnja lokalno pridelane hrane v Sloveniji med pandemijo COVID-19
V Sloveniji se, tako kot drugod po svetu, soočamo s širjenjem virusa SARS-CoV-2, ki je vplival na različna področja naših življenj. Eno izmed področij, ki je bilo prizadeto so tudi oskrbovalne verige živil in zaupanje potrošnikov v oskrbo z živili. V Sloveniji so potrošniki že pred pandemijo v veliki meri kupovali lokalno pridelana živila, so pa raziskave, ki so bile izvedene pred našo, kljub temu zaznale povečanje zaupanja slovenskih potrošnikov do lokalno pridelane hrane zaradi pandemije in njenih posledic. V članku predstavljamo raziskavo, izvedeno meseca oktobra 2021, s katero smo želeli preveriti kakšen je odnos do lokalno pridelane hrane v Sloveniji v času pandemije. Na podlagi pregleda raziskav ostalih avtorjev in naše lastne raziskave, lahko potrdimo, da je pandemija okrepila zaupanje potrošnikov v lokalno pridelana živila.
- 10 November 2021
- Published by University of Maribor
- p. 157-194
Potrošnja lokalno pridelane hrane v Sloveniji med pandemijo COVID-19
V Sloveniji se, tako kot drugod po svetu, soočamo s širjenjem virusa SARS-CoV-2, ki je vplival na različna področja naših življenj. Eno izmed področij, ki je bilo prizadeto so tudi oskrbovalne verige živil in zaupanje potrošnikov v oskrbo z živili. V Sloveniji so potrošniki že pred pandemijo v veliki meri kupovali lokalno pridelana živila, so pa raziskave, ki so bile izvedene pred našo, kljub temu zaznale povečanje zaupanja slovenskih potrošnikov do lokalno pridelane hrane zaradi pandemije in njenih posledic. V članku predstavljamo raziskavo, izvedeno meseca oktobra 2021, s katero smo želeli preveriti kakšen je odnos do lokalno pridelane hrane v Sloveniji v času pandemije. Na podlagi pregleda raziskav ostalih avtorjev in naše lastne raziskave, lahko potrdimo, da je pandemija okrepila zaupanje potrošnikov v lokalno pridelana živila.