Abstract
Uvod:Učenje in ocenjevanje profesionalnega odnosa in obnašanja sta enako pomembna kot ocenjevanje teoretičnega znanja in veščin, vendar se malokrat izvaja. Metode: Specializant razdeli ocenjevalne obrazce, ki jih ocenjevalci izpolnjene in podpisane pošljejo nacionalni koordinatorici; ko dobi deset ocen in samooceno, povabi specializanta na pogovor s presojo. Rezultati: V 6 ciklusih 360-stopinjskega ocenjevanja je bilo opravljenih 118 pogovorov. Večina je bila ocenjena dobro. V manj kot 10 % je bila ocena »sem zaskrbljen« in »sem hudo zaskrbljen«. Razprava: Večina specializantov je bila prijetno presenečena nad pohvalami, ki so jih napisali sodelavci. Osem specializantov so opozorili na manjše pomanjkljivosti v odnosu in obnašanju, ki se jih specializanti niso zavedali. Do naslednjega ocenjevanja so pomanjkljivosti večinoma odpravili. Specializanti, ocenjeni s »sem hudo zaskrbljen«, so bili redki, vendar so se pri njih take ocene ponavljale; niso bili samokritični in pogovora z odzivom niso sprejemali kot dobronamernega. Zaključki: V specializacijo porodništva in ginekologije so uvedli ocenjevanje odnosa in obnašanja specializantov. Hkrati z ocenjevanjem so uvedli tudi druga orodja, ki vodijo k zavedanju profesionalizma: učiteljsko tutorstvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani z delavnicami samorefleksije in delavnice treniranja trenerjev. Poudarek na profesionalizmu naj bo vidnejši v izbirnem postopku za specializacijo, uvodnem intervjuju s specializantom in v pogovorih s presojo z glavnim mentorjem v rednih presledkih, v večji komunikaciji med glavnimi in neposrednimi mentorji ter v ocenjevanju mentorjev. Na uvedbo še čaka pogovor o profesionalizmu ob sprejemu na medicinsko fakulteto ter predmet profesionalizem na medicinskih fakultetah in med specializacijo.

This publication has 9 references indexed in Scilit: